30. odprto prvenstvo Bežigrada v skokih z male prožne ponjave

Urnik 30. OP Bežigrada, Ljubljana, 14.4.05

Rezultati 30. OP Bežigrada, Ljubljana, 19.4.05

Razvrstitev v točkovanju za Pokal Slovenije po 2. tekmi, Ljubljana, 17.4.05

Letos je tekmovanje bilo jubilejno, saj je potekalo že 30-ič. po vrsti; člani Sokola Bežigrad smo ga pripravili sami in sicer v nedeljo 17.4.2005 v telovadnici Gimnazije Bežigrad od 9 h zjutraj do približno 15. ure. Udeležilo se ga je 15 društev (poleg gostitelja še Narodni dom, Trnovo, Zelena jama, Moste, Olympia Gorica-Italija, OŠ Tone Čufar iz Jesenic, OŠ Livada, Kolektor-Idrija, Ptuj, Renče, Flip Piran, GD Sokol Vrhnika, ŠK Twist in GD Gim iz Gorice) z nad 300 tekmovalkami in tekmovalci. Sodniki so nastopajoče ocenjevali po pravilniku Gimnastične zveze Slovenije. Svoje skoke so predstavili dečki in deklice mladinci in mladinke, člani in članice ter nekateri bivši selekcionirani gimnastični tekmovalci. Videli smo veliko dvojnih saltov in drugih vratolomnih skokov.

Še malo zgodovini skokov z male prožne ponjave

V človeški družbi je že od nekdaj navzoča želja po znanju in primerjanju med seboj. Zato človek potrebuje naloge in ovire, na katerih preskuša svoje sposobnosti. Za take preskuse in seveda za močne osebnosti je na športnem področju zelo primerna ravno športna gimnastika, ki s svojimi več kot 3000 prvinami še vedno predstavlja vrhunec vsakovrstnih gibalnih spretnosti. Pojavljajo se tudi novi športi, ki zahtevajo nove vrline in nova znanja. Pomislimo samo na jadranje s padali in z zmaji, na akrobatsko smučanje in deskanje na snegu, na "skejtanje" in rolanje, na akrobatske skoke z letala, na surfanje itd.

Tudi skoki z male in velike prožne ponjave so tak moderen šport, ki slovi predvsem po tem, da telovadcu izboljša orientacijo v prostoru. Zato je urjenje teh skokov zelo hitro postalo pomožna panoga pri telovadcih, skakalcih v vodo, pri smučarjih - akrobatih in v specialnih enotah vojske in policije. Kot taka ima ta panoga tudi pomen na področju obrambne sposobnosti naroda. Ponjava je izredno privlačno orodje - verjetno zaradi ugodja, ki ga človek občuti, ko se za nekaj trenutkov osvvobodi zemeljske težnosti. Verjetno prav zaradi tega tako zelo ugaja tudi športno neusmerjeni sredini po šolah in drugih osnovnih organizacijah.

Najlepše lahko prikažemo naraščanje zanimanja za to panogo z njeno kratko zgodovino. Prvič se je začela mala prožna ponjava pojavljati v Sloveniji v letih 1960 - 1970. Nadomestila je stare velike in težke odskočne deske, s katerimi smo skakali čez telovadno mizo, obenem pa smo se lahko z njeno pomočjo začeli učiti težjih in novih skokov.

Z uporabo male prožne ponjave in vadbo na njej se je začelo pojavljati tudi znanje. Leta 1972 je na razpis Partizana Jugoslavije za scenarij prireditve ob dnevu mladosti prijavil svojo izvedbo tudi g. Boris Gregorka, neumorni telovadni strokovnjak in trener Mira Cerarja. V njegovem predlogu (ki je bil sprejet) so bili poleg drugih vaj vključeni tudi skoki z male prožne ponjave. Nastopili sta dve vrsti iz Narodnega doma in današnje Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani. Zamisel in izvedba omenjenih vaj sta bili deležni velikega odobravanja. Naslednje leto je g. Gregorka vključil v svoj program že štiri male in tri velike prožne ponjave. Nastop na tako veliki prireditvi, kot je bilo praznovanje dneva mladosti v Beogradu, je še povečal zanimanje za skoke na mali in veliki prožni ponjavi. Leta 1973 je TVD Partizan Narodni dom organiziral prvo javno tekmovanje v tej panogi. Za to priložnost so pripravili tudi prvo tablico skokov. Tekmovanje je Narodni dom organiziral še naslednje leto, nato pa so se partizanska društva odločila, da bo tekmovanje pripravila vsako leto drugo društvo. Prvi novi organizator je bilo naše društvo - takratni Partizan Lj.- Bežigrad, ki je tekmovanje v skokih z male prožne ponjave priredil ob svoji 30 letnici povojnega delovanja, leta 1975.

Takrat smo izdelali tudi obsežnejši seznam skokov s količniki težavnosti in pravilnik za ocenjevanje. Za osnovo smo vzeli obstoječo tablico skokov, poleg te pa še pravilnik o akrobatiki in pravilnik za skoke v vodo. V veliki meri pa smo se opirali na lastne izkušnje, saj je bilo za Bežigradom tedaj veliko dobrih "skakačev" (Marinčič, Krumpak, Kern, Smrke, Prevc in drugi). Ta pravilnik, ki ga je strokovno pregledal in dopolnil mednarodni sodnik g. Miloš Strgar, je bil potem nespremenjen v uporabi okrog 20 let in je na njem osnovana tudi sedanja tablica skokov. Naslednje leto so organizacijo prevzeli v Rušah, nato pa se ni nihče več javil za organizatorja. Zaradi želje po kontinuiteti tekmovanja je izvedbo teh tekmovanj prevzelo naše bežigrajsko društvo in ga od takrat neprekinjeno prirejamo vsako leto pod imenom "Odprto prvenstvo Bežigrada v skokih z male prožne ponjave".

V zadnjih letih je udeležba na tekmovanjih skokovito naraščala, povečalo pa se je tudi število tekmovanj, kot npr.: prvenstvo Renč, tekmovanja za športno kartico itd. Skoke z male prožne ponjave so vključili tudi v program množične gimnastike in v koledar šolskih tekmovanj. Tekmovalci se potegujejo za naslov ekipnega in posameznega zmagovalca. Na tekmovanjih so morali včasih izvesti dva poljubna in dva obvezna skoka, dandanes pa en obvezni in tri poljubne skoke.

Na bežigrajskem tekmovanju, ki je >odprto<, lahko (samo v posamezni konkurenci) tekmujejo tudi tekmovalci, ki aktivno trenirajo športno gimnastiko. Radi sodelujejo na naši prireditvi, saj jim to pomeni delno sprostitev pri njihovem trdem delu.

V obdobju naše nove, mlade države Slovenije smo tekmovanje nekajkrat organizirali tudi skupno z Gimnastično zvezo Slovenije kot državno prvenstvo.

tekst pripravil Andrej Pregelj
foto Boštjan Pregelj