ŠD Sokol Bežigrad Zgodovina Denacionalizacija
ŠD Sokol Bežigrad in odvzeta imovina natisni E-pošta

 

Naše društvo je bilo ustanovljeno l. 1930 kot telovadno društvo "Sokol Ljubljana III" in bilo zelo aktivno na istem območju Bežigrada kot sedaj (Vodovodna, Dunajska, Kržičeva, Topniška, Samova, ... ). V letih 1930-1940 si je pridobilo v svojo last veliko zemljišče v jami med Samovo in sedanjo šolo dr V. Kraigherja in si postavilo društveni dom (s telovadnico cca 10x20 m), ki je stal na mestu sedanje Plave lagune. Po zaukazani samoukinitvi sokolstva (leta 1945) je imovina sokolskih društev, in tako tudi naš dom in naše zemljišče, v letih 1945-46 na osnovi novosprejetih zakonskih določil prešla v last Zveze fizkulturnih društev Slovenije, kasneje Fizkulturne zveze, Partizana Slovenije (sedaj ŠUS), ki so z njo samostojno razpolagali. Za obe naši nepremičnini smo leta 1995 pravočasno vložili denacionalizacijski zahtevek.

Po 2. svetovni vojni je naše društvo, takrat imenovano Telovadno društvo Ljubljana III, nadaljevalo z delom. Ker pa ni več imelo ne doma ne zemljišča, nas je ljudska oblast nastanila v OŠ dr. V Kraigherja. Postali smo najemniki. Šola nas je prijazno sprejel in v njenih prostorih delujemo še danes. Odnosi s šolo so bili ves čas korektni. V stalni uporabi smo imeli letno telovadišče, ki smo ga sami uredili, in prostore na južnem koncu telovadnične zgradbe. V času obnavljanja OŠ, okrog leta 1985, je bilo uničeno oz. odstranjeno društveno telovadišče (jama z žaganjem in telovadnim orodjem, igrišče s koši, itd), ob zadnji prenovi šole l. 2000 pa smo se morali odreči prostorom za spravljanje orodja in odru s popolno gimnastično opremo. Sedaj upravljamo le s pisarno in s kletjo v omenjenem delu šole, kjer smo s prostovoljnim delom uspeli opremiti malo ogrevano telovadnico s kopalnico, straniščem in garderobo. Glavne šolske telovadnice lahko uporabljamo samo v poznih popoldanskih in večernih urah. Za nas, ki smo že imeli svoj dom in zemljišče, pomenijo opisana dejstva in formalni odnos najemništva veliko krivico in stalni strah, da lahko nekoč ostanemo brez vsega.

 

Smo družbi koristno društvo

  • smo športno društvo z naslednjimi aktivnostmi: gimnastika, splošna vadba , ritmična gimnastika, aerobika in razne oblike rekreacije za starejše; naš znani oddelek je tudi »Show skupina ŽABE«;
  •  sodelujemo z: Gimnastično zvezo Slovenije, ŠUS, Sokolsko zvezo Slovenije, Športno zvezo Ljubljane, …;
  • delamo z mladino, jo navajamo k delu in zdravemu življenju (boj proti alkoholu, mamilom, prekomernemu gledanju TV, .. ) tako, da dečki in deklice zrastejo v postavne fante in dekleta, sposobne za psihofizične obremenitve, ki jih prinaša življenje;
  • skrbimo za generacijsko kontiuniteto, tj. vključujemo vse starostne kategorije;
  • v naše dejavnosti vnašamo tako strokovnost kot tudi ljubiteljsko prostovoljno delo.
Za vključevanje večjega števila otrok in mladine, za višjo kvaliteto in več uspehov nujno potrebujemo boljše pogoje za delo. S ponovno pridobitvijo nepremičnin, ki so jih našemu društvu nepravično odplavili dogodki po drugi svetovni vojni, oziroma odškodnino zanje, bi si te pogoje lahko zagotovili.

 

Sedanja situacija

Na naš denacionalizacijski zahtevek, ki smo ga vložili leta 1995, smo dobili prvi odgovor šele po 7 letih (julija 2002). V njem je državni organ zahteval, da predložimo dokumente o pravnem nasledstvu našega društva v obdobju med feb. 1946 in junijem 1965. Leto kasneje nam je država (Upravna enota Ljubljana) poslala uradnega cenilca za lastnino (dom in zemljišče), ki jo je društvo imelo pred vojno; pripravili smo mu vse potrebne dokumente in izjave. Cenitev je bila izdelana in predana Upravni enoti in postopek se je nadaljeval tako, da je prišlo že do odločitve (dopis 24.10.06, UO Ljubljana), da društvu Slovenska Odškodninska Družba izplača odškodnino. Kasneje je bil sklep na obnovljenem postopku preklican, češ, da so naši dokazi o nasledstvu med predvijnim in povojnim društvom pomanjkljivi, naše članstvo pa išče nove poti za dosego zadoščenja.

Ne razumemo namreč, da si bo nekdo drug iz lastnine, ki so si jo prigarali naši predniki, koval dobičke, mi pa (za vzgojo mladine) istočasno plačujemo najemnino v tujih stavbah.

 

Naše aktivnosti in dokazi

V celoti smo precej časa posvetili iskanju podatkov o zgodovini društva, vendar to predvsem za obdobje pred 2. sv. vojno. Šele v zadnjih letih se ukvarjamo tudi s povojnimi leti. Žal zaenkrat še nismo našli statuta in podatka o registraciji društva v tem obdobju; pač pa je očitno:

  • da je prav v tem času (1945-1954) bilo društvo zelo močno in številčno in se ukvarjalo z istimi dejavnostmi, kot pred drugo svetovno vojno. Iz dokumentov društvenega arhiva in iz drugih virov je razvidno še naslednje:
  • da so v predvojnem in povojnem društvu delovali oziroma bili vanj vključeni mnogi isti ljudje (imamo tudi nekaj podpisanih izjav),
  • da še vedno posedujemo orodja (in fotografije orodij), ki so bila last predvojnega Sokola Lj.-III (usnjene blazine, bradlja Oražem, dve kozi, telovadni drog, ..),
  • da je društvo od svoje ustanovitve delovalo (z izjemo vojnih let: 1941- junij 1945) neprekinjeno z istim programom in z istimi dejavnostmi na istem območju mesta Ljubljane,
  • da društvo s predvojnim imenom leta 1945 še ni bilo ukinjeno.
  • da si je povojno društvo prizadevalo pridobiti nazaj zemljišče v jami za gradnjo svojega doma (na bregu ob Samovi cesti), za kar so obstojali načrti že v predvojnem obdobju

 

Težave

Pri naših naporih za obstoj društva ter za pridobitev oz. za vrnitev lastnine naših prednikov se srečujemo z naslednjimi težavami:

  • kljub postavki v zakonu o športu, da se živemu športnemu društvu življenjski pogoji ne smejo kratiti, se nam ravno to dogaja;
  • kljub jasno napisanemu lastništvu v zemljiški knjigi (na ime Sokolsko društvo Ljubljana-III), se za nepremičnine potegujejo še druge inštitucije (nogometni klub, MOL, ŠUS, ..?);
  • doživljamo pomanjkanje družbeno politične volje, da se lastnina vrne pravim lastnikom;
  • uradniki, ki jim je bilo zaupano reševanje naše in njej podobnih zadev, so nepoučeni in brez prave moči;
  • težave drugih društev pri podobnih zadevah. V letih pred 1. svet. vojno je bilo na slovenskem ozemlju nad 80 sokolskih domov, zgrajenih s prostovoljnim delom in prispevki lokalnih prebivalcev; menimo, da bi morala še živa društva brez težav biti lastnik ali vsaj uporabnik svoje
  • lastnine !?
  • iščemo dokument o pravnem nasledstvu med predvojnim in povojnim društvom, ali primerne druge dokumente, ki bi dodatno potrdili naše zgoraj naštete dokaze; v društvenem arhivu posedujemo veliko pismenih dokazov o obstoju društva v letih 1945-1950 in tudi o povezavah na predvojno dejavnost, vendar med njimi zaenkrat ni podatkov o uradnem začetku dela po vojni; temu sedaj posvečamo veliko pozornost
  • večina splošne dokumentacije o športnih društvih je bila zbrana v arhivu Partizana Slovenije, ki je pogorel okrog leta 1957 (baje v Likozarjevi ulici); morda se kje nahajajo kopije?

    •  

Sklep 

Nadaljevali bomo z aktivnostmi za odpravo krivice, ki nam je bila storjena. Želimo dobiti odškodnino za odtujeno zemljišče in dom, ki so si jih s svojim delom, prispevki in zavzetostjo za slovenstvo pridobili člani našega društva pred približno 70 leti.

Prosimo vse člane in druge prijatelje društva ter odgovorne forume, da storite vse, kar morete, da nas podprete in da sodelujete pri teh načrtih.

A. Pregelj